BIOGRAFIJA

Rojena je leta 1974 v Postojni. Na Visoki strokovni šoli slikarstva v Ljubljani je leta 2000 diplomirala iz slikarstva pri docentu Mladenu Jernejcu, magistru umet. / diplomska naloga na temo: PRVINE ABORIGINSKE UMETNOSTI V ABSTRAKCIJI TREH SVETIH BARV /. Po študiju je nadaljevala in nadgrajevala izobraževanje v Avstraliji, kjer je prebivala leto dni. Odzvala se je povabilu avstralske vladne organizacije za raziskavo aboriginske kulture iz oddelka Department for Aboriginal Affairs, South Australia, Adelaide – 1998 / 99.
Od leta 2002 je članica ZDSLU. Živi in dela v Postojni.

Za seboj ima vrsto samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z drugimi izzivi – leta 2007 je oblikovala likovno idejno zasnovo fasadne lupine poslovno – trgovskega objekta Epicenter B2 v Postojni, leta 2008 pa je pridala tudi idejno zasnovo obarvanja notranjščine Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. V Hotelu Kras v Postonji je na ogled stalna zbirka njenih platen.

GEOtransFORMA

Postojnčanka Beti Bricelj, diplomirana slikarska, je v zadnjem obdobju v svoji intenzivni raziskovalni vnemi prišla do novih likovni spoznanj in vsebin oziroma, je v zanimivem nadaljevanju in nadgrajevanju prejšnjih faz. V le zanjo lastnem, značilnem geometrijsko abstraktnem slogu je zdaj opaziti še večjo barvitost in ploskovno dinamiko, ki se v premišljenih lomih svetlobe postopoma mehča in pretvarja v samosvoje formacije. Kljub temu, da je v zadnjem ustvarjalnem obdobju že izstopila iz ostrine strogega reda, ohranja vse prepoznavne elemente. Na platnih je še vedno močno prisotno natančno prepletanje ploskovne koncentričnosti, rotacije in iluzije globine. Kompozicije namenoma niso simetrične ali zrcalne. S tem napeljuje na misel, da ni nič popolnega in da se lahko v svojem geometrijsko matematičnem sistemu nadaljuje v neskončnost. V geotransforma-cijah slikarka raziskuje živost neživega sveta in dosega posebno draž, da ne moremo zlahka ugotoviti kako se barve medseboj izključujejo ali dopolnjujejo. Razmišlja o prvinskosti in elementarnosti zemeljskega univerzuma (gea – geo), torej nastanka sveta ter na drugi strani o hladni, eksaktni geomertiji, ki lahko kot transformacija neživega sveta prehaja v živost nekega razcvetanja ali kristalinskih in piramidalnih struktur. »Geo« kot beseda, predpona ali celo pojem tako v sliki postane nek živ likovni organizem, hkrati pa tudi jezik ali način, s katerim slikarka izpeljuje vrsto asociativnih stanj in simbolično naglašenih sporočil. Vsako od platen je lahko enigma življenja, ki nosi v sebi neverjetne senzibilne konotacije. Govori o univerzalnosti umetnosti, o eruptivni ustvarjalni energiji in hkrati o možnosti preobražanja, torej transformiranja v nova polja umetnosti in kreativne ustvarjelnosti v času in prostoru sodobnega sveta. Beti Bricelj je kot mlada perspektivna umetnica s svojim specifičnim slikarskim slogom močno zaznamovala tako domače, kot tudi širše kulturno prizorišče.

dipl. umet. zgod.
In likovna kritičarka
Polona Škodič

Slikarstvo kot modularni likovni sistem

Likovna dela Beti Bricelj sevajo estetiko geometrije brušenega diamanta, ki žlahtno, toda neobdelano materijo popelje v svet plemenitosti, intelekta, civilizacije, popolnosti v enostavnosti, so kot skrajni začetek vsega, kot mikro strukture kaosa in njegov najmanjši del. To slikarstvo nudi možnosti pogovora z božanstvom reda, gospodarjem sistema, ki ve za način in ga kljub temu še vedno do skrajnih meja raziskuje, multiplicira, se z njim igra, ga poveličuje in mu daje nov polet in zagon ter ga postavlja na piedestal vsemogočnega kreatorja. To slikarstvo je pogovor z najfinejšim, najobčutljivejšim začetkom, tudi z mladostjo, lepoto, dinamiko, je prazačetek plastemja in medsebojne soodvisnosti sestavnih delov, odnosov med sosedi, konglomerata trdne skuplosti v kalejdoskopu različnosti.
Zato so te slike vitalne in mladostne, kjer je ekscentričnost ujeta v plast popolne centričnosti po načelu eksplozivnosti in inplozivnosti hkrati, ker kot življenje nastajajo, rastejo iz semena središča do periferije zmogljivosti formata in se od tu ponovno vračajo v svoje izhodišče, delujejo po načelu utripanja, so primer redukcije na bistvo ter rekla  »manj je več«. So skeletna zgradba racionalnosti ter istočasne intelektualne, duhovne, optično senzorne, likovno slikarske in čutne vznemirjenosti.
Slikarstvo dipl. Slikarske Beti Bricelj predstavljajo originalni multiplicirani geometrijski vzorci, ki so simbolično neskončni v svoji končnosti in obratno sorazmerni organskim in vedno ukrivljenim celično zgrajenim vzorcem narave, izpolnjenih v neskončnosti prostora in časa.

akad. slikar
prof. Darko Slavec