BIOGRAFIJA

Tina Volarič je na ta svet prišla med praznikom v prvi pomladi tistega desetletja. Vendar misli, da najprej najbrž niti niso bile toliko barve kot vonji. Vonj po terpentinu, v katerem so čepeli mamini čopiči in ki je dodajal nezgrešljiv priokus večernim prigrizkom, denimo. Čeprav je res, da so bile barve takrat že samoumevne; v barvah se je mislilo in sanjalo, se igralo, se naposled tudi pogovarjalo.
Približno takrat je zadonel zvok, močno in nepremagljivo. Z barvami se ga je v mislih, sanjah in povsod drugod povezalo šele nekoliko kasneje. Poleg zvočnih slik so vzvalovale besedne krajine, prostranstva zgodb v knjigah ali na uho, gomazenje podplatov na dolgih sprehodih, vprašanja, ki se začenjajo z Zakaj, a nič manj s Kako, poslušanje reke in hribov, valovale so pesmi.
Bila je Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Sledila sta diploma iz etnologije in kulturne antropologije na ljubljanski Filozofski fakulteti in prav tam tudi magistrski študij, v katerem mikavnost raziskovalnih linij Tino vleče v smer lutkarstva.
Pa vendar je likovno pogledovanje okrog sebe skozinskoz ostajalo njen kamerad. Z njim vedno bolj na gosto prede pogovore s svetom, ilustriranje pa postaja njena vseživljenjska radost.